Odnos družbe do oseb z invalidnostjo se izboljšuje. K temu veliko pripomore osebna asistenca, ki mladi prevajalki Agnes Kojc omogoča zares polno življenje. A še je prostor za izboljšave., pravi, zato si prizadeva za sodelovanje oseb z invalidnostjo v Sloveniji in tujini ter aktivno išče možnosti za zaposlitev in samostojno življenje. K pogovoru smo povabili tudi njeno osebno asistentko Katjo Lasbaher.

Sistem osebne asistence je pri nas že dolgo znan, a seveda ni popoln. Ni pa takšno delo za vsakega, pravi osebna asistentka Katja Lasbaher, ki spremlja Agnes Kojc, ki živi s cerebralno paralizo. Skupaj sta bili že v mnogih deželah, saj je Agnes aktivna na številnih področjih.

Večina študentov je vstopila v drugi letni semester, nekateri že teden dni prej. Imajo zdrave roke, zdrave noge in lahko gredo sami, kamor želijo. To pa ne velja za doktorantko prevajalstva Agnes Kojc, ki živi s cerebralno paralizo. Kaj študira in česa vse se loti v življenju? 

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo spoznali Petro Vrankar, mamo dekleta Sare s težko obliko cerebralne paralize. Tako smo nekoliko bolje spoznali življenje staršev in družine, ki se soočajo s tem, da je eden od njihovih družinskih članov preizkušan z invalidnostjo. Petra je z nami delila občutke ob soočanju s hčerino diagnozo in kako ji je pri tem pomagal občutek Božje bližine. Povedala je, kako dragocena so povezovanja z družinami s podobnimi preizkušnjami, a kako pomembno je, da pri tem ostaneš notranje trden. Z nami je delila tudi misli o tem, česa si želi, po čem hrepeni

Tokratna gostja oddaje Vstani in hodi je bila Nives Fabčič, ki se, kljub cerebralni paralizi, ne ustraši novih izzivov; z nami deli, kako je doživela duhovne vaje, ki v njej odmevajo tudi zaradi spoštljivega in sprejemajočega odnosa ostalih udeležencev. V pogovoru smo se dotaknili tudi minulega Gala koncerta Radia Ognjišče, ki ga je obiskala prvič in kot pravi, če bo Božja volja, z velikim veseljem še kdaj. Nives Fabčič kljub svoji preizkušanosti navdušuje z življenjsko voljo, optimizmom in močno vero.

Informatik Andrej Mrak ni kdorkoli. Kljub cerebralni paralizi in drugim oviram v življenju si je ustvaril družino in ima tri otroke. Poleg službe se vrsto let  ukvarja z načrtovanjem in izdelavo lesenih izdelkov, ki so sestavljeni brez lepila. Ob začetku novega šolskega leta so v pritličju Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani postavili na ogled njegovo razstavo fotografij lesenih izdelkov  z naslovom  »Delo in srce za dušo in dom«. Kako vse to zmore in na kakšen način dela, je za naš radio povedala organizatorka razstave Bernarda Stenovec, saj Andrej zaradi paralize težko govori. 

 

Naša gostja kljub cerebralni paralizi aktivno sodeluje v župniji. Povprašali smo jo, kako je poučevati verouk, ter kako se spominja let, ko je kot animatorka sodelovala na oratoriju. Zaupala nam je, kaj ji pomenijo srečanja misijonske skupine ter dejavnost v Krščanskem bratstvu bolnikov in invalidov in kako se spominja potovanja v Kanado.